Skorba leži ob regionalni cesti Ptuj – Maribor, med Spodnjo Hajdino in Hajdošami, ob potoku Studenčnica. Zaradi nekdanjega toka Drave je njena terasa vijugasta.
Na Gorenčkovem posestvu je bil leta 1906 pri kopanju jarka odkrit keltski grob z mečem, sulično ostjo in keramiko. Pri Galunovih v Skorbi št. 3 so našli keramiko in rimski denar, pri Kajnihovih pa leta 1964 žgan rimski grob s pridevki. Mimo vasi je vodil rimski vodovod Fram – Poetovio, ki so ga raziskali leta 1918.
Dolgo je bila prevladujoča kmetijska panoga govedoreja, dandanes pa je pravih kmetov vse manj. Ti, ki so, se povečini ukvarjajo s svinjerejo in perutninarstvom.
Skorba je znana po centralnem vodnem črpališču, ki zagotavlja vodo za bližnjo in daljno okolico. V Skorbi je sedem plitvih vodnjakov in štirje globinski vodnjaki.
Zelo pestro je kulturno dogajanje, za katerega skrbi predvsem Kulturno društvo Skorba.
